Zakaj je smiselno uvesti sistem KINER dodatno k ERP sistemu?

Tudi najbolj razviti ERP sistemi, kot npr. SAP, pokrivajo proizvodnjo samo do določene globine. Sistemi običajno niso prilagojeni željam uporabnikov, saj izhajajo iz ERP sistema, ne pa iz dejanskih proizvodnih potreb. Prilagajanje standardnih ERP proizvodnih rešitev pa je običajno zelo drago. Predvsem pa je pomembno dejstvo, da vam lahko zahteve za razvoj, parametrizacijo ali spremembo sistema, kreiramo mi. Velikokrat je pri implementaciji takih sistemov težava s pomanjkanjem kadra, ki bi bil na voljo za implementacijo oz. vsaj začetek projekta vpeljave proizvodnega informacijskega sistema.

Kakšna je povezava z ERP in drugimi sistemi?

KINER komunicira z ERP sistemi preko vmesnih tabel, v katere zapisuje podatke ERP sistem in KINER, ki jih potrebujeta eden od drugega. Podobno velja za podatke, ki jih uporabljamo za povezavo s stroji ali drugimi sistemi.

Ali se zajemajo podatki s strojev ali jih je potrebno vpisovati ročno?

Avtomatski zajem podatkov omogočajo računalniško krmiljeni stroji. Iz teh strojev se prenaša podatke o stanju izdelanih kosov (števni signali), podatke o stanju stroja (zastoji) in tudi kompletno status stroja, če ima-ta vgrajeno lastno diagnostiko. Na teh strojih so nameščeni terminali, preko katerih se izvedejo vse operacije, potrebne za delovanje KINER (prijava in odjava delavca, zaključitev zastoja, nastavljanje stroja, …).

Postopek avtomatskega zajema podatkov:

Na terminalu so prikazani podatki o delovnem nalogu (številka naloga, operacija, naziv izdelka, tekst operacije, razpisana količina, že realizirana količina…) in število kosov, ki jih je potrebno še narediti. Ob začetku dela se delavec s pomočjo osebne identifikacijske kartice s črtno kodo prijavi na stroj in prične z delom. KINER avtomatsko zaznava delovanje stroja in beleži izdelane kose. Ko zazna zastoj, zabeleži začetek zastoja. Po odpravi zastoja delavec vpiše ustrezno kodo zastoja, to potrdi in nadaljuje z delom. Ob koncu izmene delavec vpiše morebiten izmet in se odjavi. Podatki o trenutni realizaciji delavca med prijavo se prenašajo v bazo podatkov. S tem ima izmenovodja v vsakem trenutku možnost pregleda realizacije nalogov.

Če avtomatski zajem podatkov ni možen, delavec preko vmesnika podatke v sistem vnaša ročno, na primer preko terminala ali čitalca črtne kode.

Ali lahko določamo lastna pravila, kako dopuščati in spremljati prijave na delovno mesto?

Sistem je parametriziran na željo naročnika. Poglejmo naslednji primer, kjer prva izmena traja od 6.00 do 14.00.

Izmenovodja lahko delavca prijavi največ 15 minut pred začetkom oziroma 15 minut po začetku izmene (čase je možno enostavno spremeniti), ob tem pa se v računalnik zabeleži začetek prijave na polno uro. Če delavca vodja izmene prijavi med izmeno, se vpiše trenutni čas vpisa.

Primer:

Vodja izmene prijavi delavca ob 13.52, dejansko se vpiše čas prijave ob 14.00 za popoldansko izmeno
Vodja izmene prijavi delavca ob 14.10, dejansko se vpiše čas prijave ob 14.00 za popoldansko izmeno
Vodja izmene prijavi delavca ob 8.33 in dejansko se zapiše čas prijave ob 8.33
Vodja izmene prijavi delavca ob 13.42 in dejansko se vpiše čas 13.42. Delavec je prijavljen za dopoldansko izmeno

Ponovna prijava delavca pomeni, da je delavec določeno delo končal in se mora prijaviti na drugo delovno mesto. Na novo delovno mesto mora biti prijavljen v 15 minutah po odjavi iz predhodnega delovnega mesta. V tem primeru se mu kot čas prijave šteje čas zadnje odjave, če pa je prijavljen na novo delovno mesto v času večjim od 15 minut, pa se mu zapiše dejanski čas prijave na novo delovno mesto.

Primer:

Delavec se odjavi z delovnega mesta ob 11.45. Vodja izmene ga prijavi na novo delovno mesto ob 11.57. Dejansko se zapiše čas prijave 11.45.
Delavec se odjavi z delovnega mesta ob 11.45. Vodja izmene ga prijavi na novo delovno mesto ob 12.03. Dejansko se zapiše čas prijave 12.03.

Pri odjavi delavca med delovnim časom se zapiše trenutni čas odjave. Ob koncu izmene pa je dovoljena odjava 15 minut pred koncem izmene. Dejansko se zapiše čas na polno uro. Motnja pomeni manjše zastoje zaradi težav med delom. Vodja izmene lahko motnje potrdi ali jih korigira.

Primer :

Delavec se odjavi ob 21.46, dejansko se vpiše čas odjave ob 22.00
Delavec se odjavi ob 21.44 in dejansko se vpiše čas odjave 21.44

V primeru, da ima delavec pristojnost zaključevanja serij, ob koncu serije vpiše iste podatke kot ob odjavi. Izbere opcijo za odjavo z zaključitvijo. Poleg odjave delavca se izvede tudi zaključitev naloga. Če je na stroju razporejen še kakšen nalog v čakalni vrsti, sistem vpraša delavca, če želi nadaljevati delo na istem stroju in drugem nalogu. V kolikor delavec potrdi željo po nadaljevanju dela, ga sistem avtomatsko prijavi na isti stroj in drugi nalog. V tem primeru ni potrebna prijava s strani izmenovodje.

Kako je v primeru, da imamo zaposlitve za krajši delovni čas?

KINER ima predvidene nastavitve tudi za delavce s posebnimi urniki ali posebnim režimom dela.

Ali lahko kreiramo za lastne specifične potrebe svoje preglede in analize?

Proizvodni informacijski sistem predstavlja odličen vir podatkov za nadaljnje analize in odločitve na njihovi podlagi. KINER vsebuje osnovne prednastavljene poglede in analize, možno pa je kreirati nove, podatke izvažati ali uporabiti druge sisteme za analizo podatkov, zbranih v KINER-ju. Informacije uporabljamo na primer za investicijske odločitve ali za sistem nagrajevanja (individualne ali skupinske norme).

Za napredno analitiko sistem KINER povežemo z rešitvami Tibco Spotfire®, kjer lahko pripravimo določen nabor predpripravljenih analiz, ki jih lahko povezujemo tudi s podatki iz drugih virov, hkrati pa uporabniku omogočimo kreiranje ali spreminjanje obstoječih poročil brez omejitev. To je temelj za podporo različnim metodologijam kot so six sigma in podobni, saj s tem omogočimo tudi uporabo zelo napredne statistike.

Kdo so najbolj pogosti uporabniki sistema KINER in kakšne so njihove naloge?

a) Planer proizvodnje oziroma služba operativne priprave proizvodnje

Delovni nalogi, ki jih pripravi služba OPP v ERP-ju, se avtomatsko prenašajo iz ERP sistema v sistem KINER. Planer delovne naloge razporeja na ustrezna delovna mesta. Ob razporeditvi delovnega naloga planer določi, ali bo delovni nalog lahko zaključil delavec ob vpisu izdelanih kosov ali bo delovni nalog lahko zaključil le vodja izmene sam. To je pomembno v primeru majhnih serij, ker v primeru, da ta opcija ni mogoča, pomeni to veliko administriranja s strani vodje izmene.

b) Vodja proizvodnje, izmenovodja

priprava delovnih nalogov za proizvodnjo
razporeditev delavcev ob začetku izmene
razporeditev delavcev med delovnim časom
zaključevanje nalogov
potrjevanje stanja proizvodnje predhodnega dne

c) Delavec:

Delo na delovnih mestih brez avtomatskega zajema podatkov

Ob prijavi na delovno mesto delavec pripravi osebno kartico s črtno kodo, s katero ga vodja izmene prijavi na delovno mesto. Ko delavec konča z delom je postopek zanj sledeč:

Na najbližjem odjavnem mestu se z identifikacijsko kartico identificira v KINER. Na ekranu se izpišejo podatki o prijavi (OSST, identifikacijska številka stroja, podatki o prijavi, podatki o nalogu). Delavec vpiše odjavne parametre število dobrih kosov, število izmeta, motnje v minutah.

Delo na delovnih mestih z avtomatskim zajemom podatkov

Na terminalu se pokaže nalog, na katerega se delavec lahko prijavi. S kartico se delavec identificira s tem je prijava izvedena in program da signal stroju, da je delo možno. Tekom prijave so na terminalu prikazani podatki o nalogu, o prijavi in podatki o trenutni količini, ki jo je potrebno še narediti. Ko je izdelano število kosov enako razpisanemu številu kosov, program samodejno prepreči nadaljnje delo na stroju. Običajno naj bi to pomenilo konec dela in zaključek serije, vendar zaradi možnih gibov stroja v prazno ima delavec v takem primeru možnost vpisati še določeno število kosov, ki jih bo naredil in program mu omogoči nadaljnje delo.

d) Poenterka:

Delo poenterke je ažururanje podatkov o delavcih: prihodu novih, spremembah, odhodih.

Kako je z licencami EPR sistema v povezavi s sistemom KINER?

Sistem KINER je samostojen sistem in komunicira z ERP sistemom kot en uporabnik. Glede na konkreten ERP je potrebno preveriti, ali taka komunikacija zahteva eno ali več licenc, ali pa sploh nobene. To je odvisno do ponudnika ERP sistema in pogodbenih odnosov. Možno je celo, da z uporabo sistema KINER nastanejo večji prihranki na ERP sistemih kot pa znaša investicija v sam sistem KINER.

Kako se prenašajo informacije med izmenami?

Kiner ima posebno funkcionalnost, ki omogoča zapisovanje pomembnih informacij v sistem, ki se potem prikažejo naseldnjemu izmenovodji takoj ob prijavi. To odpravlja sistem, ko si vodje pomembne informacije pišejo v razne zvezke, liste papirja ali kako drugače, ni pa nikjer zagotovljeno, da bo prejemnik te informacije res dobil v pravem trenutku.

Kateri so tehnični moduli sistema Kiner?

Sistem KINER je aplikacija tipa odjemalec-strežnik. Podatkovna baza teče na strežniku MS SQL 2008. Aplikacije so razvite v programskem jeziku MS Visual Studio.

Aplikacijski del sistema KINER je sestavljen iz naslednjih aplikacij:

Administracijska konzola na strežniku za nadzor delovanja celotnega sistema, komunikacijo z ERP sistemom in izdelovanje varnostnih kopij podatkov
Aplikacija za vodenje proizvodnje na osebnih računalnikih
Aplikacija za zajem podatkov na industrijskih PC-jih – odjavna mesta (OM)
Aplikacija za zajem podatkov na industrijskih PC-jih – avtomatski zajem podatkov (AZM)
Aplikacija na RF terminalih
Aplikacija za spremljanje izmeta
Aplikacija za ažuriranje podatkov o delavcih

Kakšna je potrebna infrastruktura in strojna oprema za postavitev sistema KINER?

Osnova sistema je ethernet omrežje s strežnikom Windows Server 2003. Kot odjemalci v mreži pa so nameščeni PC-ji in industrijski PC-ji z Windows operacijskim sistemom in RF terminali (radijska komunikacija). Zaradi večje stabilnosti in razpoložljivosti sistema se priporoča vzpostavitev vzporednega omrežja namenjenega samo za sistem KINER.

Ključni elementi strojne opreme so sledeči:

Access point je del omrežja, ki skrbi za radijsko komunikacijo z RF terminali. Antena je nameščena tako, da pokriva celotno proizvodno halo.

RF terminali se obnašajo kot odjemalec (client) v omrežju in služijo kot mobilna vnosna mesta.

Industrijski PC tip1 s čitalci črtne kode, ki so nameščeni na določenih točkah v proizvodnji so v funkciji odjavnih mest za delavce.

Industrijski PC tip 2 s čitalci črtne kode in LPT-vmesnikom skrbi za povezavo s stroji in služi kot interaktivni vmesnik delavec-sistem KINER.

Strežnik je osnova sistema KINER. Skrbi za pravilno delovanje omrežja. Na njem se hranijo, zapisujejo in arhivirajo vsi podatki iz sistema KINER, ter je v funkciji dvosmerne transformacije podatkov.

Nadzorno mesto je nadzorni računalnik v pisarni vodje oddelka, na katerem se razporejajo nalogi na ustrezna delovna mesta, vršijo pregledi o stanju v proizvodnji…

S katerimi ERP sistemi je možno povezati KINER?

Tu gre za vprašanje postavitve vmesnikov in načina komunikacije. Poznamo rešitve za komunikacijo z najzahtevnejšimi sistemi, katere smo v praksi preizkusili in implementirali (SAP).

Katere so običajne faze implementacije sistema KINER?

Projekt implementacije sistema KINER je vedno le del optimizacije proizvodnega poslovnega procesa. Zelo pomemben del celovitega projekta so organizacijske spremembe, ki jih informacijsko podpre sistem KINER.

Običajno se za implementacijo sistema KINER vzpostavi skupna projektna skupina, sestavljena iz vodij projekta na strani naročnika in ponudnika, strokovne skupine na strani naročnika (predstavniki tehnologije, planerjev, proizvodnje, informatike) in strokovne skupine na strani ponudnika.

Projekt je sestavljen iz treh faz:

FAZA 1: Izdelava projektne dokumentacije
FAZA 2: Izvedba projekta
FAZA 3: Poprojektne aktivnosti, dopolnitve, dodelave

Faza izdelave projektne dokumentacije je zelo pomembna, saj se v tej fazi dogovorimo za predviden obseg in analiziramo obstoječe ter določimo predvideno stanje. Izdelavo projektne dokumentacije običajno tudi pogodbeno ločimo od izvedbene faze, saj lahko obseg izvedbene faze določimo in ocenimo šele po zaključku izdelave projektne dokumentacije.

V fazi izvedbe projekta izvedemo dogovorjeni nivo infrastrukture, prilagodimo aplikacije, testiramo sistem, šolamo ključne uporabnike, izdelamo dokumentacijo.

Po predaji sistema sledi faza dopolnitev in dodelav, saj se v začatku običajno implementira osnovni nabor funkcionalnosti sistema KINER, ki se nato postopoma nadgrajuje.

FAQ